Izdelovanje CVETNONEDELJSKIH BUTARIC predstavlja še eno področje uporabe šibja. Tukaj bi težko govorili o pletarstvu, ampak bolj o sestavljanju oz. spenjanju svežega pomladnega šibja v zelene svežnje, ki z drugimi dekorativnimi dodatki predstavljajo cvetnonedeljske snope ali butare. Izdelovanje butar, za katere v posameznih območjih Slovenije poznajo različne nazive ("butara,potica,prajtelj,beganca" itd.), je pravzaprav domače opravilo povsod tam, kjer želijo pomladno zelenje na cvetno nedeljo odnesti k blagoslovu v cerkev. Šega ima svoje zelo davne, predkrščanske korenine, ko so naši prapredniki verovali v demone plodnosti in jim vsako pomlad, v času prebujajoče se narave, prinašali darove. Med številnimi tipi in oblikami cvetnonedeljskih butaric so nekaj posebnega LJUBLJANSKE, ki so po svojem nastanku najmlajše. Poleg tega pa pri njihovem izdelovanju zares lahko govorimo o rokodelstvu, saj jih posamezne družine na ljubljanskem obrobju izdelujejo za prodajo. Med številnimi izdelovalci cvetnonedeljskih butaric so tudi člani družine MRVAR.

"Poleg izdelovanja vrhunskih cvetnonedeljskih butaric so bili pri Mrvarjevih prvi in skoraj edini, ki so poskušali dobro poznavanje tehnologije pri pripravi , sestavljanju in zvijanju oblanja razviti tudi za nove izdelke. Njihova dolgoletna prizadevanja, študij tehnologije in preizkušanje možnosti za apliciranje na obliko novih izdelkov so omogočili, da danes iz zvitega oblanja nastajajo povsem uporabni izdelki (košarice, posode) in tudi izjemni okrasni izdelki (npr. obeski za božična in novoletna drevesca ) in vrhunska poslovna darila, ki obdarjenim omogočajo tudi neposredna srečanja z bogastvom lesa, tega žlahtnega gradiva."